ZGODOVINA IN ORGANIZIRANOST

 

 

 

 

 

Naslednje leto bo minilo 60 let, odkar je nekaj novomeških ribicev zagnancev (sami so se poimenovali ribiški interesenti) zacelo postavljati temelje organiziranega ribištva na Dolenjskem. Na pobudo Borisa Sartorija, takratnega predsednika Okrožnega sodišca, so se 3. maja 1946 zbrali na novomeškem Bregu, da bi ustanovili ribiško zadrugo, ki naj bi obsegala vse vodovje celotnega novomeškega okrožja, na sedežu vsakega okraja pa naj bi imela svojo samostojno gospodarsko podružnico. Že na tem sestanku je predstavnik Ribarske zadruge Ljubljana, ki naj bi kasneje prevzela vlogo Zveze ribiških zadrug, opozoril, da je Ministrstvo za kmetijstvo že samo razdelilo vode.

19. maja 1946 je bil sklican ustanovni obcni zbor Ribarske zadruge Novo mesto. Predsednik prvega upravnega odbora je postal Boris Sartori, podpredsednik Brane Suhy, tajnik Roman Kobe in blagajnik Milan Brešcak. Na seznamu ustanoviteljev in naknadno vpisanih zadružnikov je bilo poleg njih še štiriinštirideset clanov.

Takoj je pricela z nacrtnim gospodarjenjem in še istega leta organizirala cuvajsko službo, ki so jo opravljali Franc Dular iz Soteske, Jože Potocar iz Ragovega in …Porenta iz Novega mesta.

Ko se je 1953 preimenovala v Ribiško društvo Novo mesto, je bilo v njej 169 clanov, 1965. leta je bilo v družini že 391, 1969. leta pa že vec kot 500 clanov.

 

Izmed vseh ribiških družin v Sloveniji je s svojimi 806 clani (na dan 14.3.2005) najštevilcnejša. Zaradi neposrednega in smotrnejšega izvajanja dejavnosti, predvsem gojitve in varstva rib, varovanja vode in narave ob njej ter sklicevanja zborov clanov, je družine razdeljena na pododbore: Žužemberk, Straža, Novo mesto – desni breg, Novo mesto - levi breg, Kronovo, Temenica in Ljubljana. Clani se vanj vkljucujejo po kraju svojega stalnega prebivanja. Na zborih clani razpravljajo o vseh vprašanjih, o katerih se odloca na skupšcini in o njih sprejemajo svoja stališca. Zbor clanov pododbora izvoli v skupšcino družine po enega clana na vsakih štirideset clanov, ne glede na to dolocilo pa sta v skupšcini najmanj dva clana vsakega pododbora. Clani pododbora izvolijo svoje vodstvo, ki ga sestavljajo najmanj predsednik, tajnik in gospodar.

Organi družine, organizirane po dolocilih Zakona o društvu in je pravna oseba civilnega prava, so zbor clanov, skupšcina, upravni odbor, nadzorni odbor, disciplinsko sodišce in disciplinski tožilec.

Upravni odbor (v nadaljevanju: UO) je izvršilni organ družine, ki opravlja organizacijska, strokovna, tehnicna in administrativna dela ter vodi delo družine med skupšcinama. Šteje najmanj 11 clanov, sestavljajo pa ga predsednik družine, ki je tudi predsednik UO, podpredsedniki, tajnik in gospodar družine ter najmanj 7 clanov (zaradi upoštevanja kljuca, da mora biti v UO zastopan vsak pododbor).

Za posamezna delovna podrocja je UO ustanovil gospodarsko komisijo, komisijo za izobraževanje in izpite, za delo z mladimi, za odlikovanja in tekmovalno komisijo ter imenoval njihove predsednike.